Serološka diagnoza bolezni rok, nog in ust

Pregled bolezni rok, nog in ust (HFMD)

Bolezen rok, nog in ust je razširjena predvsem med majhnimi otroki. Je zelo nalezljiva, ima velik delež asimptomatskih okužb, kompleksne poti prenosa in se hitro širi, kar lahko v kratkem času povzroči obsežne izbruhe, zaradi česar je nadzor nad epidemijami težaven. Med izbruhi lahko pride do kolektivnih okužb v vrtcih in varstvenih centrih ter do družinskega kopičenja primerov. Leta 2008 je Ministrstvo za zdravje vključilo HFMD v obvladovanje nalezljivih bolezni kategorije C.

Koksakijev virus A16 (CA16) in enterovirus 71 (EV71) sta pogosta virusa, ki povzročata HFMD. Epidemiološki podatki kažejo, da CA16 pogosto kroži sočasno z EV71, kar vodi do pogostih izbruhov HFMD. Med temi izbruhi delež okužb z virusom CA16 daleč presega delež okužb z virusom EV71 in pogosto predstavlja več kot 60 % vseh okužb. HFMD, ki jo povzroča EV71, lahko povzroči poškodbe osrednjega živčnega sistema. Delež hudih primerov in stopnja smrtnosti med bolniki, okuženimi z EV71, sta bistveno višja kot pri bolnikih, okuženih z drugimi enterovirusi, pri čemer stopnja smrtnosti v hudih primerih doseže 10 %–25 %. Vendar pa okužba s CA16 na splošno ne povzroča različnih bolezni, povezanih s osrednjim živčnim sistemom, kot so aseptični meningitis, možganski encefalitis in paraliza, podobna otroški paralizi. Zato je zgodnja diferencialna diagnoza še posebej pomembna za reševanje življenj hudih primerov.

Klinično testiranje

Trenutno klinično testiranje za HFMD vključuje predvsem odkrivanje nukleinske kisline patogena in serološko odkrivanje protiteles. Podjetje Beier uporablja encimsko-imunski test (ELISA) in koloidno zlato za razvoj kompletov za testiranje protiteles proti enterovirusu 71 in kompletov za testiranje protiteles IgM proti virusu Coxsackie A16 za diferencialno odkrivanje patogenov HFMD. Odkrivanje protiteles v serumu ponuja visoko občutljivost, dobro specifičnost ter je preprosto, hitro in primerno za klinično testiranje v zdravstvenih ustanovah na vseh ravneh ter za obsežne epidemiološke nadzorne študije.

Specifični diagnostični kazalniki in klinični pomen okužbe z EV71

Specifična diagnoza okužbe z virusom EV71 temelji na odkrivanju protiteles proti EV71-RNA, EV71-IgM in EV71-IgG v serumu ali na odkrivanju EV71-RNA v vzorcih brisa.

Po okužbi z EV71 se najprej pojavijo protitelesa IgM, ki dosežejo vrhunec v drugem tednu. Protitelesa IgG se začnejo pojavljati v drugem tednu po okužbi in vztrajajo relativno dolgo časa. EV71-IgM je pomemben kazalnik primarne ali nedavne okužbe, ki omogoča zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe z EV71. EV71-IgG je ključni kazalnik za diferencialno diagnozo okužbe, uporaben za epidemiološke preiskave in oceno učinkovitosti cepljenja. Zaznavanje spremembe titra protiteles med parnimi akutnimi in rekonvalescenčnimi vzorci seruma lahko določi tudi status okužbe z EV71; na primer, štirikratno ali večje geometrično povečanje titra protiteles v rekonvalescenčnem serumu v primerjavi z akutnim serumom se lahko oceni kot trenutna okužba z EV71.

Specifični diagnostični kazalniki in klinični pomen okužbe s CA16

Specifična diagnoza okužbe s CA16 temelji na odkrivanju protiteles proti CA16-RNA, CA16-IgM in CA16-IgG v serumu ali na odkrivanju CA16-RNA v vzorcih brisa.

Po okužbi s CA16 se najprej pojavijo protitelesa IgM, ki dosežejo vrhunec v drugem tednu. Protitelesa IgG se začnejo pojavljati v drugem tednu po okužbi in vztrajajo relativno dolgo časa. CA16-IgM je pomemben pokazatelj primarne ali nedavne okužbe.

Pomen kombiniranega testiranja protiteles proti EV71 in CA16

HFMD povzroča več enterovirusov, pri čemer sta najpogostejša serotipa EV71 in CA16. Raziskave kažejo, da se HFMD, ki jo povzroča virus CA16, običajno kaže z relativno klasičnimi simptomi, ima manj zapletov in dobro prognozo. Nasprotno pa se HFMD, ki jo povzroča EV71, pogosto kaže s hujšimi kliničnimi simptomi, ima višjo stopnjo hudih primerov in smrtnosti ter je pogosto povezana z zapleti centralnega živčnega sistema. Klinični simptomi HFMD so kompleksni in pogosto niso tipični, zaradi česar je klinična diagnoza še posebej zahtevna, zlasti v zgodnjih fazah. Pomen kombiniranega testiranja serumskih protiteles je v tem, da nadomesti dolgotrajne in okorne tradicionalne metode izolacije virusa, serološko identificira patogen in zagotovi osnovo za klinično diagnozo, strategije zdravljenja in prognozo bolezni.

Analiza učinkovitosti izdelka

ELISA test EV71-IgMKompletAnaliza uspešnosti

Rezultati kažejo:Beierjev komplet za testiranje EV71-IgM kaže visoko občutljivost in dobro specifičnost za testiranje seruma posameznikov, okuženih z EV71. Vir podatkov: Nacionalni inštitut za nadzor in preprečevanje virusnih bolezni, kitajski CDC.

Analiza učinkovitosti kompleta EV71-IgG ELISA (I)

Analiza učinkovitosti kompleta EV71-IgG ELISA (II)

Rezultati kažejo:Beierjev komplet za testiranje EV71-IgG kaže visoko stopnjo zaznavanja seruma pri posameznikih s ponavljajočo se okužbo z EV71. Vir podatkov: Nacionalni inštitut za nadzor in preprečevanje virusnih bolezni, kitajski CDC.

Analiza učinkovitosti kompleta ELISA za CA16-IgM

Rezultati kažejo:Beierjev testni komplet CA16-IgM kaže visoko stopnjo zaznavanja in dobro skladnost. Vir podatkov: Nacionalni inštitut za nadzor in preprečevanje virusnih bolezni, kitajski CDC.

Analiza učinkovitosti testnega kompleta EV71-IgM (koloidno zlato)

Rezultati kažejo:Beierjev komplet za testiranje EV71-IgM (koloidno zlato) kaže visoko občutljivost in dobro specifičnost za testiranje seruma posameznikov, okuženih z EV71. Vir podatkov: Nacionalni inštitut za nadzor in preprečevanje virusnih bolezni, kitajski CDC.

Analiza učinkovitosti testnega kompleta CA16-IgM (koloidno zlato)

Rezultati kažejo:Beierjev komplet za testiranje CA16-IgM (koloidno zlato) kaže visoko občutljivost in dobro specifičnost za odkrivanje seruma pri posameznikih, okuženih s CA16. Vir podatkov: Nacionalni inštitut za nadzor in preprečevanje virusnih bolezni, kitajski CDC.