Skupno 42 držav ali ozemelj je doseglo mejnik brez malarije
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da sta Azerbajdžan in Tadžikistan dosegla odpravo malarije na svojih ozemljih.Certificiranje sledi trajnim, stoletnim prizadevanjem obeh držav za izkoreninjenje bolezni.
"Ljudje in vlade Azerbajdžana in Tadžikistana so si dolgo in trdo prizadevali za odpravo malarije," je dejal generalni direktor WHO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus.»Njihov dosežek je dodaten dokaz, da je s pravimi viri in politično zavezanostjo mogoče odpraviti malarijo.Upam, da se bodo druge države lahko naučile iz njihovih izkušenj.«
Potrdilo o odpravi malarije je uradno priznanje statusa države brez malarije s strani SZO.Certifikat se podeli, ko država dokaže – s strogimi in verodostojnimi dokazi – da je bila veriga avtohtonega prenosa malarije s komarji vrste Anopheles po vsej državi prekinjena vsaj v zadnjih treh zaporednih letih.Država mora dokazati tudi sposobnost, da prepreči ponovno vzpostavitev prenosa.
»Dosežek Azerbajdžana in Tadžikistana je bil mogoč zaradi trajnih naložb in predanosti zdravstvenih delavcev, skupaj s ciljno usmerjenim preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem vseh primerov malarije.Evropska regija WHO je zdaj dva koraka bližje temu, da postane prva regija na svetu, ki bo popolnoma brez malarije,« je dejal dr. Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo.
Azerbajdžan je svoj zadnji primer lokalno prenosljive malarije Plasmodium vivax (P.vivax) odkril leta 2012, Tadžikistan pa leta 2014. Z današnjo objavo je WHO potrdila skupno 41 držav in 1 ozemlje kot države brez malarije, vključno z 21 državami v Evropska regija.
Vlaganje v univerzalno zdravstveno varstvo in obvladovanje malarije
Prizadevanja za obvladovanje malarije v Azerbajdžanu in Tadžikistanu so bila okrepljena z vrsto naložb in politik javnega zdravja, ki so vladam omogočile, da so sčasoma odpravile bolezen in ohranile status države brez malarije.
Obe vladi že več kot šest desetletij zagotavljata univerzalno primarno zdravstveno varstvo.Močno so podprli ciljno usmerjene intervencije proti malariji – vključno na primer s preventivnimi ukrepi, kot je škropljenje notranjih sten domov z insekticidi, spodbujanje zgodnjega odkrivanja in zdravljenja vseh primerov ter ohranjanje spretnosti in zmogljivosti vseh zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri odpravljanju malarije.
Tako Azerbajdžan kot Tadžikistan uporabljata nacionalne elektronske sisteme za nadzor malarije, ki zagotavljajo odkrivanje primerov skoraj v realnem času in omogočajo hitre preiskave, da se ugotovi, ali je okužba lokalna ali uvožena.Dodatni posegi vključujejo biološke metode zatiranja ličink, kot so ribe, ki jedo komarje, in ukrepe upravljanja voda za zmanjšanje prenašalcev malarije.
Od dvajsetih let 20. stoletja je znaten del gospodarstva Tadžikistana in v manjši meri azerbajdžanskega gospodarstva odvisen od kmetijske proizvodnje, zlasti dragocenega izvoza bombaža in riža.
Kmetijski namakalni sistemi v obeh državah so v preteklosti predstavljali tudi tveganje malarije za delavce.Obe državi sta vzpostavili sisteme za zaščito kmetijskih delavcev z zagotavljanjem brezplačnega dostopa do diagnoze in zdravljenja malarije v sistemu javnega zdravstvenega varstva.
Osebje za nadzor malarije je sposobno takoj testirati, diagnosticirati in zdraviti okužene delavce z ustreznimi zdravili proti malariji ter spremljati in ocenjevati okoljske, entomološke in epidemiološke dejavnike tveganja.Dodatne programske aktivnosti vključujejo redno ocenjevanje smotrne uporabe insekticidov za nadzor vektorjev, izvajanje sistemov upravljanja z vodami in izobraževanje javnosti o preprečevanju malarije.
Čas objave: 29. marec 2023